Drevesa izboljšujejo kakovost zraka (proizvajajo kisik, vežejo in porabljajo CO2), filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje, zmanjšujejo moč vetra in porabo energije, shranjujejo zaloge vode, dušijo hrup, dajejo senco, oblikujejo krajino, predstavljajo življenjski prostor ter vir hrane številnim živalskim vrstam.
Odpadlo listje bogati tla z organsko snovjo, korenine povečujejo prepustnost tal, obenem pa delujejo kot spužve, saj vpijajo vodo vase. S tem zmanjšujejo površinski odtok vode v času nalivov.
V urejenem zelenem okolju je manj nasilja in kriminala.
Dokazano je, da drevesa ugodno vplivajo na okrevanje ljudi v bolnišnicah, ki je zato hitrejše.
Drevesa prispevajo k ekonomski in gospodarski stabilnosti mesta, ker so zelena območja privlačnejša za turizem, ohranjajo pa tudi višjo ceno nepremičninam (Menke idr. 2008).
Povprečno 100-letno drevo vsebuje približno (Schauberger V. Coats, C. 2002):
- 2500 kg čistega ogljika
- za to količino ogljika je moralo v svojem življenju prefiltrirati 18 milijonov m3 zraka,
- v tem stoletju je iz zraka pobralo in fotokemično vezalo 9100 kg ogljikovega dioksida in 3700 litrov vode
- za vezavo je porabilo približno 23 milijonov kilokalorij, kar je enako toplotni vrednosti 3500 kg črnega premoga,
- v zrak je sprostilo 6600 kg kisika, ki ga vdihavajo ljudje in živali,
- v teh letih je drevo spustilo v zrak najmanj 2500 ton vode, ki so jo korenine posesale iz tal in listi izpareli v zrak,
- pri tem se je vezalo toliko energije, kot je vezane toplotne vrednosti v 25.000 kg premoga.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 9 m2 zelenih površin na prebivalca (Šiftar idr. 2011).
Knjiga Skrivno življenje dreves avtorja Petra Wohllebna, na primer, razkriva še druga neznana dejstva iz življenja dreves (da imajo spomin, čutijo, se sporazumevajo, branijo pred škodljivci …).